Ko se odločate za pohištvo iz masivnega lesa, se skoraj vedno pojavi isto vprašanje: kateri les izbrati? Hrast, bukev, jelšo, lipo ali oreh? Pogosto slišimo tudi prepričanje, da je najboljši tisti les, ki je najtrši. To ne drži. Vsaka drevesna vrsta ima svoj nabor lastnosti in ni vsak les primeren za vsak izdelek. Odločilno je, kaj izdelujemo in kako bo izdelek uporabljan.
Na tej strani smo zbrali tisto, kar v Mizarstvu Bioles uporabljamo pri vsakodnevnem delu: lastnosti posameznih vrst lesa, njihove tipične vrednosti in razloge, zakaj eno vrsto priporočamo za mizo, drugo pa za posteljo. Podatki so povzeti po strokovni literaturi in standardih za les, dopolnjeni z izkušnjami iz tridesetih let mizarske prakse.
Katera lastnost je pomembna za kateri izdelek
Trdota lesa je pomembna tam, kjer je površina vsakodnevno mehansko obremenjena. Pri jedilni mizi po plošči premikamo krožnike, kozarce in pribor, otroci na njej rišejo, nanjo odlagamo predmete. Tam se razlika med lipo in hrastom pokaže hitro.
Pri postelji je slika povsem drugačna. Ležalna površina ni izpostavljena udarcem in drgnjenju, obremenitev je statična in enakomerno razporejena. Odločilna sta konstrukcija in dimenzioniranje nosilnih delov: prerez vzdolžnih stranic, način spajanja vogalov, število in razporeditev prečnikov ter podpore pod letveno podnico. Dobro zasnovana postelja iz lipe je trdnejša od slabo zasnovane postelje iz hrasta.
Pri izdelkih, ki stojijo na prostem, sta pomembna dva druga podatka: naravna odpornost jedrovine proti glivam razkrojevalkam (razvrščena po standardu SIST EN 350) in dimenzijska stabilnost ob nihanju vlage. Tam prideta v poštev macesen in termično modificiran les, ne pa bukev ali lipa.
Primerjava vrst lesa, ki jih uporabljamo
| Vrsta lesa | Gostota (kg/m3) | Trdota Brinell (N/mm2) | Značilnosti | Kje jo uporabljamo |
|---|---|---|---|---|
| Lipa | 490 do 530 | 1,4 do 2,0 | Zelo enakomerna, drobna tekstura, malo izrazitih grč, svetla barva, brez smolnih kanalov | Postelje, otroško pohištvo, notranje pohištvo z mirnim videzom |
| Jelša | 490 do 550 | 1,9 do 2,3 | Toplo rdečkasto rjav ton, mehka in enakomerna struktura, dobro se obdeluje | Postelje, spalnice, notranje pohištvo |
| Bukev | 680 do 720 | 3,2 do 3,8 | Trda in žilava, gosta enakomerna struktura, izrazito delovanje ob spremembi vlage | Sedeži, nosilni elementi, mize v mirnem klimatskem okolju |
| Hrast | 670 do 760 | 3,4 do 3,8 | Izrazite letnice, trda in obstojna, jedrovina naravno odporna, značilne trakaste zrcalke | Jedilne mize, delovne plošče, robustne postelje |
| Oreh | 640 do 700 | 3,0 do 3,5 | Velik barvni razpon od svetlo rjave do skoraj črne, živa risba, cenjen kot plemeniti les | Jedilne mize, reprezentativni kosi, vidne površine |
| Macesen | 550 do 590 | 1,9 do 2,2 | Smolnat, jedrovina razmeroma odporna na vlago, izrazita rdečkasta barva | Vrtno pohištvo, zunanji izdelki, savne |
| Smreka in jelka | 430 do 470 | 1,2 do 1,4 | Lahka, dobra toplotna izolativnost, nizka toplotna prevodnost površine | Savne, notranje obloge, konstrukcijski deli |
Lipa
- Tilia cordata
- gostota 490 do 530 kg/m3
- Brinell 1,4 do 2,0 N/mm2
- svetla, enakomerna
Pri posteljah nas kupci najpogosteje vprašajo prav to: ali je lipa dovolj trdna, saj velja za mehkejši les? Lipa je res mehkejša od hrasta, za izdelavo postelje pa je zelo primerna. Postelja ni izpostavljena enakim obremenitvam kot jedilna miza, kjer vsak dan prihaja do udarcev, prask in obrabe površine. Pri postelji je bistveno pomembnejša dobra in stabilna konstrukcija.
Lipa ima med evropskimi listavci eno najbolj enakomernih tekstur. Prehod med ranim in kasnim lesom je komaj opazen, letnice so nevpadljive, barva pa svetla, rahlo rumenkasta do skoraj bela. Rastna posebnost lipe je, da spodnji del debla pogosto ostane brez vej precej visoko, zato ima žagan les praviloma malo izrazitih grč. Prav zato je dobra izbira za vse, ki imajo radi miren, čist in nevsiljiv videz lesa.
Lipa ne vsebuje smolnih kanalov in nima izrazitih vsebinskih snovi, zato tudi ne oddaja močnega vonja. Zaradi mehkobe in enakomernosti je bila stoletja les rezbarjev, kiparjev in izdelovalcev oltarjev; iz istega razloga se danes zelo lepo obdeluje in enakomerno sprejema olja.
Če se torej odločate med posteljo iz lipe in posteljo iz iverne plošče, naj vas dejstvo, da je lipa mehkejši les, ne odvrne. Še vedno govorimo o pravem, masivnem lesu, ki ga je mogoče čez leta obrusiti in obnoviti.
Jelša
- Alnus glutinosa
- gostota 490 do 550 kg/m3
- Brinell 1,9 do 2,3 N/mm2
- topel rdečkast ton
Jelša je nekoliko toplejše barve od lipe in ima lepo, mirno naravno strukturo. Sveže razžagana je skoraj bela, na zraku pa v nekaj urah potemni v značilen rdečkasto oranžen ton, ki se s časom umiri v toplo rjavo. Prav ta barvni prehod je razlog, da se deske iz iste hlodovine med seboj lahko nekoliko razlikujejo.
Tudi jelša spada med mehkejše vrste lesa, vendar je ob pravilni konstrukciji zelo primerna za izdelavo postelj in drugega notranjega pohištva. Ima nizko nagnjenost k pokanju in dobro dimenzijsko stabilnost, kar pomeni, da po vgradnji manj deluje kot na primer bukev.
Ker gre za naravni material, se posamezni deli med seboj lahko nekoliko razlikujejo v barvi in strukturi. Prav zaradi tega je vsak izdelek nekoliko drugačen. Pri izdelavi jih razvrščamo tako, da so sosednji elementi barvno usklajeni, popolne enakosti pa pri naravnem lesu ni mogoče doseči in tudi ni cilj.
Bukev
- Fagus sylvatica
- gostota 680 do 720 kg/m3
- Brinell 3,2 do 3,8 N/mm2
- trda in žilava
Bukev je najbolj razširjen listavec v srednjeevropskih gozdovih in po trdoti povsem primerljiva s hrastom. Je izjemno žilava in dobro prenaša upogibne obremenitve, zato jo tradicionalno uporabljajo za stole in nosilne elemente.
Njena pomembna posebnost je, da med vsemi navedenimi vrstami najbolj deluje ob spremembah vlažnosti. Bukev v prostoru s suhim zimskim zrakom in vlažnim poletjem opazneje spreminja mere kot hrast ali jelša. Zato jo pri velikih ploskvah, na primer pri široki mizni plošči, uporabljamo premišljeno in vedno z ustrezno konstrukcijsko rešitvijo za dilatacijo.
Barva bukve je enakomerna, svetlo rumenkasto rjava. Parjena bukev dobi toplejši rožnat ton. Struktura je drobna in mirna, z značilnimi drobnimi zrcalkami na radialnem prerezu.
Hrast
- Quercus robur in Quercus petraea
- gostota 670 do 760 kg/m3
- Brinell 3,4 do 3,8 N/mm2
- izrazite letnice
Hrast je trši in težji les ter najbolj priljubljena izbira za masivno pohištvo. Še posebej primeren je za jedilne mize, saj je površina mize vsak dan precej obremenjena. Na njej premikamo krožnike, kozarce in druge predmete, zato je pri mizi trdota lesa veliko pomembnejša kot pri postelji.
Hrast ima izrazite letnice in prepoznavno risbo. Na radialnem prerezu se pokažejo široke svetleče zrcalke, ki so ena od najlepših značilnosti te vrste. Lahko vsebuje tudi grče, ki niso napaka, ampak naravni del lesa.
Jedrovina hrasta je po standardu SIST EN 350 uvrščena med razmeroma odporne vrste, kar pomeni, da bolje prenaša vlago kot večina naših listavcev. Hrast vsebuje čreslovine, ki v stiku z železom in vlago povzročijo temne madeže, zato v naših izdelkih uporabljamo ustrezno okovje iz nerjavnega ali zaščitenega materiala.
Hrast uporabljamo tako za mize kot tudi za postelje, kadar kupec želi nekoliko težji, trši in bolj izrazit les.
Oreh
- Juglans regia
- gostota 640 do 700 kg/m3
- Brinell 3,0 do 3,5 N/mm2
- velik barvni razpon
Oreh je najbolj prepoznaven po svoji barvi. Odtenki se lahko precej razlikujejo, od svetlejših, skoraj sivorjavih delov do temno rjavih z vijoličastim nadihom. Prav te razlike dajejo orehu poseben videz. Pri večjih površinah, na primer pri jedilni mizi, pride njegova struktura še posebej lepo do izraza.
Pri orehu je treba vedeti, da dve mizi nikoli ne bosta popolnoma enaki. Vsaka deska ima svojo barvo, letnice in strukturo. Med beljavo in jedrovino je pri orehu barvna razlika največja od vseh naših vrst, zato ju pri izdelavi bodisi dosledno ločujemo bodisi jih namensko kombiniramo, odvisno od želenega videza.
Oreh na svetlobi z leti nekoliko posvetli in se barvno umiri. Ta proces je normalen in ga ni mogoče preprečiti; premazi z UV filtrom ga lahko le upočasnijo.
Macesen
- Larix decidua
- gostota 550 do 590 kg/m3
- Brinell 1,9 do 2,2 N/mm2
- za zunanjo uporabo
Macesen je edini domači iglavec, ki pozimi odvrže iglice, in med iglavci najgostejši. Njegova jedrovina je smolnata in po standardu SIST EN 350 uvrščena med zmerno odporne, kar ga uvršča med primerne vrste za izdelke, ki so izpostavljeni vremenu.
Barva je izrazito rdečkasto rjava in se na prostem sčasoma spremeni v srebrno sivo patino. Ta sprememba je izključno površinska in ne vpliva na trdnost lesa; kdor si je ne želi, mora izdelek redno vzdrževati z ustreznimi olji za zunanjo uporabo.
Pri macesnu je smola naravna sestavina lesa. Na toplem lahko iz posameznih mest izstopi kaplja smole. To ni napaka izdelka, ampak lastnost vrste.
Smreka in jelka
- Picea abies, Abies alba
- gostota 430 do 470 kg/m3
- Brinell 1,2 do 1,4 N/mm2
- nizka toplotna prevodnost
Smreka in jelka sta najlažji vrsti, ki ju uporabljamo, in imata najnižjo toplotno prevodnost. Prav to je razlog, da sta nepogrešljivi v savnah: površina se tudi pri visoki temperaturi zraka ne segreje toliko, da bi bil dotik neprijeten.
Za savne uporabljamo les brez smolnih žepov ali z minimalnim deležem smole, saj se ta pri visokih temperaturah lahko izloči. Jelka ima to prednost, da praktično ne vsebuje smolnih kanalov.
Kaj pravzaprav pomeni masiven les
Izraz masiven les se v prodaji pogosto uporablja ohlapno, zato ga velja razmejiti. V mizarstvu ločimo naslednje materiale:
| Material | Kaj je | Možnost obnove |
|---|---|---|
| Masivna deska | En sam kos žaganega in sušenega lesa po celotni debelini | Da, večkrat |
| Masivna lepljena plošča | Več lamel iz istega masivnega lesa, zlepljenih po dolžini in širini; celotna debelina je pravi les | Da, večkrat |
| Furnirana plošča | Iverna plošča ali MDF s tanko plastjo pravega lesa, debeline pod 1 mm | Praktično ne |
| Iverna plošča | Lesni delci, povezani z vezivi in stisnjeni v ploščo, prekriti s folijo ali papirjem | Ne |
V naših izdelkih uporabljamo masivne deske in masivne lepljene plošče. Lepljenje lamel ni znak nižje kakovosti, ampak nasprotno: pri širokih ploskvah je to konstrukcijsko boljša rešitev, ker se napetosti med lamelami z izmenično usmerjenimi branikami medsebojno izničijo, plošča pa ostane ravna. Enodelna, zelo široka deska bi se v suhem stanovanju veliko prej zvila ali počila.
Kako izbrati vrsto lesa
Namesto univerzalnega odgovora ponujamo tri praktična vodila:
- Izhajajte iz izdelka, ne iz vrste lesa. Za jedilno mizo priporočamo hrast ali oreh, ker sta površinsko najbolj odporna. Za posteljo je odlična izbira lipa ali jelša; tam odloča konstrukcija.
- Odločite se za videz. Če želite miren, enakomeren les brez izrazitih grč, izberite lipo ali jelšo. Če želite izrazito risbo in karakter, izberite hrast ali oreh.
- Upoštevajte prostor. V zelo suhih ogrevanih stanovanjih se bolje obnesejo vrste z manjšim delovanjem, na primer jelša, kot pa bukev.
Pri Biolesu vam pri izbiri z veseljem svetujemo. Na željo pošljemo vzorce lesa in premazov, da barvo in strukturo vidite v svojem prostoru in pri svoji svetlobi.
Naslednji korak
Preden se odločite za nakup, priporočamo branje strani Pred nakupom masivnega pohištva, kjer natančno pojasnimo delovanje lesa, grče, barvna odstopanja in vzdrževanje. Konkretna vprašanja kupcev pa smo zbrali v razdelku Pogosta vprašanja.
Mizarstvo Bioles, predelava lesa, d.o.o. · Izdelano pri nas, iz ljubezni do lesa.